Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec so daljnega leta 1953 ustanovili takratni primorski študenti v Ljubljani, ki jih je družila skupna želja po petju in zabavi. Zboru so nadeli ime po enem največjih slovenskih cerkvenih in posvetnih skladateljev, Vinku Vodopivcu.

Zbor so v njegovi zgodovini spremljali številni dirigenti, med njimi tudi nekateri, ki so danes posebej znani in cenjeni. Prvi dirigent zbora je bil Anton Nanut. Po njegovem odhodu, je zbor imel težavnejše obdobje. Z njim se je takrat trudil Marjan Gabrijelčič. Za njim pa so zbor vodili še Marko Munih in drugi, med njimi tudi edina ženska, Katja Kovač. V letu 2005 je mesto dirigenta prevzel Primož Malavašič. Leta 1999 smo na državnem tekmovanju dosegli zlato plaketo mesta Maribor, leta 2000 na mednarodnem tekmovanju srebrni grb mesta Maribor, leta 2002 pa smo na državnem tekmovanju prejeli bronasto plaketo.

Ena od značilnosti zbora so potovanja. Slovensko pesem smo Vodopivci ponesli v Egipt, Ameriko, Kanado, na Poljsko, Nizozemsko, Švedsko in Češko. Leta 2004 smo skupaj z moškim zborom Lira iz Kamnika prepevali nafestivalu moških pevskih zborov v slavni dvorani Royal Albert Hall v Londonu.

Ime Vinko Vodopivec kakor po naključju zelo dobro označuje že prirojene navade zbora. Vino je tako kot v državni himni opevano tudi pri Vinkotih, kakor nas včasih (ljubkovalno) poimenujejo. Zmeraj pa se najde kdo, ki nas opomni, da smo pravzaprav vodo-pivci. Tega takoj poučimo, da je na prvem mestu ime in potem priimek. Torej smo najprej Vinkoti in šele potem Vodopivci.

Nazadnje posodobljeno Tuesday, May 27 2008 @ 03:46 PM CEST; 7.269 Zadetkov